Rojstnodnevni bombonček

Zopet prihaja tisti čas v letu, ko se postaram. Natančneje 26.1. je dan D, ko bom obrnila celih… ne povem :P. Med spremljanjem vaših blogov sem opazila, da je popularno pripraviti bombonček ob takšni priložnosti. Po navadi ne sledim »modnim« trendom – sem pač vodnar, ki dela vse po svoje :). Vendar… ker sem čisto zelena v bloganju pa že imam nekaj zvestih spremljevalk, se spodobi, da vas malo »pocartam«.

Ne bo ustvarjalen, ne bo sladek – no, ja… mogoče malo, temveč bo unikaten. Ekola in tu je tara, ra, ra, raaaaaaaaaaaaa:

Rojstnodnevni bombonček alla Ne-Ja.

Vaša naloga je:

1. postani spremljevalec mojega bloga – seveda, če že nisi
2. sliko bombončka dodaj na svoj blog s povratno povezavo na mojega 
3. »pofočkaj« se pod objavo s čim bolj zanimivim komentarjem do nedelje, 26.1.2014 natančno do polnoči. Istočasno izberi barvo sukanca izmed tistih na spodnji sliki. Vsaka barva pač ne paše vsaki »šjori«
4. če imaš kaj viška časa, pa me lahko presenetiš tudi z voščilnico. NI POGOJ za sodelovanje, bom pa vesela tvojega voščila. Za naslov mi piši na: asistolija@gmail.com

Zgornja vrsta s kleklji je navaden sukanec, spodnji trije pa so v metalni barvi.

Žreb bo v ponedeljek, 27.1.2014. Vse prejete izdelke bom objavila s povezavo na tvoj blog, zato ne pozabi pripisati izdelku, kje te najdem :). Zaradi logističnih težav (beri bom na drugem koncu Slovenije) bo objava izdelkov po 3.2.2014.

Sedaj se pa hitro »pofočkaj« in ne pozabi, da je rok 26.1.2014.

Nočko od mene za tebe :)

Sveti krst

Tale objava je posvečena Niki - šjori, ki bo v nedeljo, 26.1.2014 prejela zakrament Svetega krsta. Moja naloga je bila voščilnica in aranžiranje darila.

Večna dilema, ko imam dvojno naročilo - ali se voščilnica prilagaja priložnosti ali darilu? Tokrat sem se odločila, da bo bolje delovala kot celota, se pravi kot dopolnitev aranžiranem darilu. Tako sem tudi ostala nekje na "varnem" ozemlju z verskimi simboli, da slučajno nebi izpadlo narobe. Saj ne da imam kaj proti njim, samo uporabljam jih previdno.

Odeja s Snupy-em, plišasta igračka čmrlj ter luškana kiklica z bolerom in pajkicami so postali del ovčke. Ja, prav ste slišali brali - s pomočjo tehnike towel folding je odeja postala figura, ostalo pa polnilo za trup. Ker pa je odeja prevelika nima tiste forme psička (po navodilih) temveč bolj spominja na ovčko.

Gumbki so našiti, ker drugače ni šlo, vendar samo z dvema šivoma tako bo odstranjevanje enostavno. Figura je speta skupaj s pomočjo elastik, tako da odeja ni poškodovana.

Voščilnica je potem vzorčno posledično dobila obliko zvončka, ker paše k ovčki oz celoti.

Ekola našo ovčko v celoti - ne manjka ji niti rožica, ko se vrača domov iz planine :).

Detajl - encijan iz origamija ter polperla.

Tukaj moram zopet pohvaliti mojo gasilsko mladino, namreč tele origami rožice so njihovo delo za eno izmed materinskih proslav oz daril za mamice. Ker jih imam še nekaj na zalogi, sem jo z veseljem uporabila, žal pa ne najdem navodil kako se jo naredi.

Pri MilkCoffeev challenge bi ta teden radi videli monochromatic voščilnice. Zvonček sledi različnim odtenkom viola barve, tako da jo prijavljam k njim.

Pri Fairytale challenge pa želijo za izziv #85 videti vijuge oz loke. K tem delu sodijo embossirane linije in sama oblika zvončka.

Toliko od mene za tebe za danes, jutri pa bonbonček v čast spremembi moje starosti. Ne pozabite pokukati :).

pa pa

Kolački z marmelado

Uh, kaj je tečno to vreme - trenutno pri nas lije kot iz škafa in nimam motivacije končati voščilnice, ki je v delu :(.

V petek sem preizkusila novi recept in danes je ta pravi dan da ga delim z vami. Je prav tak za "pocartat" in paše v ta pust nedeljski popoldan. Dejstvo je da sta mi ta glavna jedca doma en pladenj "sfrezala" preden sem končala peči ma ena dva kolačka se pa še najdeta :). Okus je pa tak medenjakast, biskvit se kar stopi v ustih - v glavnem  njami :).

Recept je vzet iz nove Ramine knjižice gre pa takole:

Sestavine:

• 9 dag medu
• 1 jajce
• 1 dcl mleka
• 35 dag moke
• 25 dag sladkorja v prahu
• 1 pecilni
• 1 ČŽ cimeta
• 8 dag masla
• 20 dag marmelade (v originalu je slivova)
• 10 dag maka

Priprava:

Med, jajce in mleko dobro premešamo. Moko s pecilnim praškom, sladkorjem v prahu in cimet presejemo v posodo, dodamo maslo in mlečno zmes. Vse skupaj zmešamo v gladko testo in ga nadevamo v slaščičarsko vrečko. Z njeno pomočjo oblikujemo spodnjo plast kolačka, ga premažemo z marmelado in prekrijemo še z eno plastjo mase, da pokrijemo marmelado. Tako pripravljene kolačke potresemo z makom in pečemo v naprej ogreti pečici do zlato rumene barve (cca 10 min) na 170 °C. 

Bodite pozorne, da so med seboj oddaljeni, v vse smeri, vsaj za en kolaček, ker drugače dobiš namesto kolačkov palačinko :(. Meni se je tako "spridil" prvi pekač. Moji so imeli premer cca 3 cm pred pečenjem, na koncu pa cca 5 cm - tako da dobite občutek.

Še slikice:

Prvi pladenj kjer so kolački čisto preveč blizu. Zgornji so že dvojni spodnji samo z marmelado.

Ravno iz pečice - še ti se malo stiskajo.

Toliko za danes od brezvoljne mene :(.

pa pa

Poročne sredi "zime"

Pravijo, da ljubezen ne pozna ovir in meja. Če je želja po poroki sredi zime pa naj bo :). 

Takšna tematika mi vedno dela težave, ker se spodobi da je vse pocukrano in okrnaclano in... "ma ne, nej v mojmi stili" tako kot pravijo Ana Pupedan v svojem komadu.

Poročna No. 1 - Kristina in Miha:

Malo sem pokukala k Valiti po inspiracijo, potem pa vzela svinčnik, ravnilo in krivulje v roke ter se lotila dela. Ko sem že skoraj obupala, mi je uspelo narediti mušter za frak, sama obleka pa je bila lažji zalogaj.

Frak je rahlo formiran s flomastrom z bleščicami, obleka je embossirana in rahlo senčena z lavrinim svinčnikom. Ker ima hudič vedno mlade mi je tudi tokrat nagajal - čopič mi je padel na obleko in jo zapacal s črno :(. Potem sem nekako rešila zadevo, vendar ni embossing več tako lep na sliki se ga pa sploh ne vidi.

Namenjena je hm... recimo takole sorodstvu po obeh straneh - on je mamina ona pa očetova stran. V soboto jima želim čim lepše vreme, zvrhan koš ljubezni in sreče na skupni življenjski pustolovščini :).

Ker pa bi pri RRR za izziv # 87 radi videli ljubezen in trakove jo prijavljam. Trak je uporabljen za fes in potem znotraj za pritrditev verza.

Poročna No. 2 - Petra in Nejc:

Tale je nastala junija in je moj prvi poizkus albuma. Namenjena je eni izmed naše 4-peresne deteljice sošolk iz srednje šole. Samo ne glejte prosim izvedbe albuma, ker sem delala tik pred zdajci. Mišljen je bil kot zgibanka, potem pa je "ratala" knjižica. Slike mi je posredovala nevesta sama - Petra hvala, ker meni pač ni uspelo končati prej kot tik pred zdajci ko bi že morala iti od doma, kaj šele slikati.

Sva bila pa z dragim pohvaljena za zelo osebno darilo (piškoti iz kozarca) saj sta si en del morala narediti sama, drugi del je bila pa njuna želja.

Poročna No. 3 - Ajda in Primož:

Tale pa je bila pa dejansko moja prva prav poročna. Narejena je bila pa hm, khm... ne vem :(. Dejansko je bila za našega predsednika PGD v imenu domačih gasilcev, saj smo mu držali špalir v cerkvi, mlado-poročenca potem "poškropili" pred cerkvijo in konkretno zalili, ko so se z avti peljali pod vodnimi curki. Kdor ni gasilec ne ve kako to zgleda ;).

No pa tudi pri tej voščilnici se vidi moj "risarski talent".

Malo sem si dala duška s tri kilometrsko objavo :). Upam, da so všečne.

pa-pa

Papir posebne sorte

Tole bo objava kako bel papir spremeniš v natur in takega z mehurčki. 

Mislim, da ni več nobena skrivnost kako navadnemu papirju dodaš staran videz, saj obstaja cela gora pripomočkov. Če pa hočeš prihraniti kakšen € potem pa skuhaj ZELOO močno kavo, papir "pošpricaj" z njo ali pa ga prebarvaj s čopičem. Do tu je vse lepo in prav, vendar je potrebno to zadevo tudi posušiti. Za dober učinek je potrebno postopek večkrat ponoviti in to na obeh straneh. Tu pa stopi v akcijo babičin likalnik - saj se še spomnite tistih zveri, ki niso poznale pare, a ne?

Med delom.

Že iz srednje-šolskih časov imam na zalogi bel povoščen papir, ki mi ga je oče priskrbel iz neke knjigarne. Baje je imel napako, vendar zame je carski. Sedaj se verjetno sprašujete, kaj je tako posebnega na belem papirju? Je nekaj, in sicer to, da moker pod vplivom vročine tvori mehurje :). To dosežemo tako da papir premažemo - najbolje je delati dva lista hkrati. tako se en "moči", drugega pa še premazuješ. lista potem ne smeš samo prelikati, temveč likalnik najprej polagaš - kakor da bi odtisoval štampiljko, šele ko ostanejo samo majhne lužice prelikaš ali pa s konico likalnika izpariš.

Levo je premazan s kavo, desno samo z vodo.

Končni efekt je pa takšen:

Žal se navaden papir samo malo naguba, takih mehurčkov pa ne tvori. Vseeno je pa zelo zanimiva varianta, sploh ker se na njega brez težav tudi tiska. Je pa res, da imajo laserji malo težave pri kakšni zelo tanki elegantni pisavi. Sicer pa, če malo črte manjka deluje še bolj pristno :).

Upam, da vam ideja pride prav. Namesto kave so dobrodošli pa tudi različni čaji, tako dobiš različne odtenke.

Nočko za danes :)