Ste že pile kdaj sivkin čaj ali jedle sivkine piškote? Mmmmm je to dobro :), ampak danes bomo bolj praktični. Že nekaj časa se spogledujem z dišavnicami pa mi trenutno ne znese postavljati mašine in šivati. Tako sem med brskanjem po spletu našla Bertinin blog in dišeča čajna vrečka je bila rojena. Za tiste, ki rade šivate, pa lahko naredite tudi po tej predlogi.
Sem razmišljala o tiskanem papirju, ma potrebujem malo barve, glede na to da zunaj vse buhti od barv. Tako sem uporabila pavz oz včasih smo temu rekli "stanjol" papir - to je tisti bel ali bež, v katerega so prodajalke zavile kavo, piškote..., če si jim rekel da potrebuješ zavito.
Poizkusila sem z belim...
...potem pa še z barvastim.
Dodala napisa hvala in zate, ter se malo poigrala s štanco, polperlami in borduro. Modra je celo embossirana, vendar ni čisto tako izpadlo kot sem pričakovala.
Vrečko drži skupaj samo net na vrhu - vse ostalo je zloženo brez pikice lepila. Žal rožic nisem mogla drugače pritrditi, kot da jih zalepim. Dišijo nebeško, tako da jih hranim kar v ZIP-vrečici, dokler ne gredo v uporabo. Vsekakor naredim še kašno.
![]() |
Zadnja stran. |
![]() |
Sprednja stran. |
Dimenzije pravokotnika so 17 x 10 cm. Po širši strani prepognemo iz obeh strani preko sredine, tako da se trakova prekrivata vsaj za 0,5 cm. Na ožjih koncih zapognemo za 1.5 cm navznoter ter vogale še v pravokotni trikotnik glede na širino zavihka. Napolnimo vrečko s sivko - nežno, ker je papir zelo tanek, ter zapognemo čez polovico, tako da so prepogibi v notranjosti. Na vrhu damo "net" (nimam pojma kakšen je slovnični izraz) z luknjico in skozi napeljemo trak. Jaz sem luknjice skrila z rožicami (obe strani), ker je papir zelo mehak in se je malo nagrbančil okoli neta :). Tako so dišavnice pripravljene, da jih obesimo v omare, avtomobil, kuhinjo...
Za konec pa še s sveže pečenimi čoko-višnjevimi muffini in piškoti iz ovsenih kosmičev. Ni kaj, oboje se prileže k čaju :).
Ekola drage moje, en sladek, sončen vikend vsem in naj nedeljska luna ter premik ure ne bsota prehuda :).