ponedeljek, 24. februar 2014

Vikend paket

Tale vikend se je začel sladko - kaj pa naj počnem drugega v dežju in pred pustom? :)

Poskus za pustne dobrote #1:
Še topli na pekaču.
Drugič v življenju sem pekla buhteljne in tokrat preizkusila novi recept za Buhteljne v vanilijevi omaki. Ne vem kam je njihov kuhar pospravil preostale buhteljne, ker je meni prišel polen ta velik pekač, ne pa takole majhna zadeva. So pa bolj buhteljčki oz tako za 2x ugrizniti, okus pa je fantastičen tudi brez vanilijeve kreme in  s tremi vrstami marmelade (tako je, če se zamisliš peči brez da prej preveriš zalogo :) ).

Ker sem za buhteljne potrebovala samo rumenjake, so potem v nedeljo za sladico k kosilu nastale še snežene kepe (vsaj v sladici, če ga že zunaj ni).

Za tiste, ki ne poznate sladice še kratka navodila:
  • cca 0,5 l mleka (odvisno od količine jajc)
  • vsaj 3 jajca (ločiš beljake in rumenjake)
  • sladkor po okusu
  • "Albert" piškoti
  • rum po okusu
V desertne kozarce nadrobiš piškote in jih namočiš v kombinaciji rum/voda ali rum/mleko.

Iz beljakov stepeš trd sneg (jaz sem jih uporabila 5, ker so mi ostali od buhtelnjev). Med tem mleko zavreš in v vrelo dodajaš z žlico sneg. Po kakšni minuti kepe obrneš kepe (ko se lepo napihnejo) in čez min odstraniš na pripravljene piškote.

Ko skuhaš vse kepe, v to mleko med mešanjem vliješ stepene rumenjake s sladkorjem. Ves čas mešaš ter paziš da ne zavre (krema se sesiri če zavre). Ko se masa zgosti odstaviš in pustiš da se malo ohladi. Ohlajeno preliješ čez kepe in potreseš z mešanico kakava in cimeta.

Jaz sem v mleko zakuhala vanilijev puding, saj je bil namen porabiti beljake.

Popoldanski sprehod se je iz prvih pomladnih lepotcev...

...sprevrgel v boleče poglede in hitro spremembo smeri zaradi prebijanja skozi posledice ujme :(
Včasih mogočen bukov gozd...
Mlad smrekov nasad...
Mladi bori...
 Druga stran smrekovega nasada in hrast s prežo:
Pogled na obglavljene smreke...
Pogled proti Planini z novim morjem...
Vrt pri eni od hiš...
In za konec še metuljček, ki je direktno iz bule odletel proti Poljski. Končan včeraj ob 21h, pripet tagec, v zip vrečko in še vroč v paket za bodočo prejemnico. Tokrat v enotni viola barvi in na "trdi" ogrlici. Barve in slike pa katastrofalne, saj ni bilo časa eksperimentirati.





Za konec še nevmesen komentar - človeka boli srce ko vidi kakšno je stanje po gozdovih, kaj dela voda in potem se najdejo pametne pi... (ne morem lepše povedati), ki pišejo take komentarje po forumih, da so si ljudje sami krivi da njihove hiše (ki sicer stojijo cca že sto let in so pod kulturno zaščito) plavajo do prvega nadstropja v vodi)... NO COMENT, ma firbce past ste pa prišli, a ne!!! Grrrr... Saj vem, da niste ve nič krive, ma sem se morala spihati.

pa pa

12 komentarjev:

  1. Kako si bila pridna od peke, do izleta (sprehoda) pa vse do ustvarjalnosti.
    Narava dela po svoje, ljudje pa, saj si že sama spoznala smo zelo različni.
    Jaz osebno imam vodilo-če človeku ne moreš pomagati mu tudi škoditi ni treba.
    Takšne in podobne komentarje pišejo tisti, ki si mislijo, da jih nič ne more doleteti, a narava bo vedno močnejša od nas. Morda je res imel kdo novogradnjo tam, kjer bi bilo bolje, da je ne bi bilo, a nekdo mu je dovolil, da je tam in kot si zapisala nekatere domačije tam stojijo, kot opomnik časa že stoletja.
    Sočustvujem z ljudmi, ki so jih prizadele takšne in drugačne tegobe, a mali človek,ki ima voljo, čeprav s solzami v očeh in kepo v grlu zna vstati in se pobrati. Takrat jaz vsakemu stoje ploskam-to je mojstrstvo; vedno znova vstati ne glede kolikokrat padeš.
    Pa sem se še jaz razpisala. Sončen pozdravček in pozitivno dalje, čeprav so pokrajine res, kot po kakšni borbi z velikanom.
    Tamara

    OdgovoriIzbriši
  2. Jerneja....pa sem bila na začetku sladic čisto navdušena...še lušte si mi naredila....Na koncu objave sem bila že čist na "podnu".... sami živimo....ma gozd je okrog in okrog nas...tudi štiri drevesa so se kar blizu hiše podrla....ena je celo prebila strehe drvarnice....ko sem se par dni kasneje vozila po otroke v šolo, se mi je dobesedno paralo srce, takšno škodo imamo na Koroškem...in tisti, ki ni to doživel ne ve kako je!!!....Sploh pa je najboljši negativne komentarje prezreti :).... Pošiljam ti en veeeliiik objem iz Koroške, Jana

    OdgovoriIzbriši
  3. Pridna kaj vse si spet počela čez vikend. Se strinjam s Tamaro, če človeku ne moreš pomagati mu tudi škoditi ni treba!!! Mislim, da je najlažje govorit, pomagati pa je zelo teško !!! Ne pozabi, da če bi vse tiste, ki tako grdo mislijo in to še veselo pišejo, doletelo kaj takšnega, bi naj glasneje tulili in zahtevali pomoč. Tako, pa sem se še jaz razburila ;( Naj povem, da je pri nas v MB Tadej Toš imel dobrodelni nastop za gasilce in je zbral 36.000 EUR. Začetek je !!!
    Lp, Vilinke

    OdgovoriIzbriši
  4. Mislim, da ste vse štiri povedale dovolj - na svetu so dvoje vrste ljudi - dobri in slabi. Slabe delimo pa na podvrste. Jaz temu pravim poden ljudje. Ne samo -če ne moreš pomagati - če nočeš pomagati - mu tudi škoditi ni treba. Našemu koncu je narava zaenkrat zelo prizanesla . Niti v sanjah pa si ne predstavljam, kaj vse še vedno doživljajo ljudje, ki imajo vse, kar so v življenju zmetali skupaj v parih urah ali sekundah uničeno. Ko gledam poročila mi gre na jok, kaj šele da bi to doživela. Pri nas je še en rek - "vsaka rit pride na svoj sekret".

    Hvala lepa za en in drug recept, pa za slinjenje okoli ogrlice. Izgleda zelo slastno in --- hudiča---- a veš, da bo treba iti kmalu v kratke hlače in kopalke. Misli malo na to!!!! čao

    OdgovoriIzbriši
  5. Hej hej...
    sladice bo treba nuuujno sprobat.

    Kar pa si napisala...mi smo jo v dolini kar dobro odnesli, smo pa slišali pokanje in jokanje dreves po hribih. Ko smo se peljali po avtocesti mimo Postojne in okolice, je v avtu vladala smrtna tišina. Z grozo smo opazovali okolico.
    Voda je grozna. Ko smo bile pri nas leto in pol nazaj poplave, ko je Soča tako narasla, da nam je zalila vrt in vrtno hiško, ko smo samo čakali, da nam jo odnese, ko se je Mostarsko jezero napolnilo do vrha, takrat smo se zavedli, kako smo majhni proti naravi. Bile so petstoletne vode.
    Tudi sedaj je tako...a ljudje, ki niso in niso nikoli bili v stiski, ne morejo biti sočutni do drugih. Ko včasih berem komantarje, ne morem verjet, da v Sloveniji lahko obstajajo taki idioti (no, pustimo tiste v parlementu :)), da sploh lahko kaj takega napišejo. Ker se nočem spuščat na njihov nivo, sem preprosto nehala brat komentarje. In sem bolj mirna. :)
    Papa

    OdgovoriIzbriši
  6. Vsem hvala za moralno podporo in ja, strinjam se z vami da so mone, ljudje in Ljudje :). Ma ko ti preploza ti preploza.

    Mojca,kar pa se tiče kopalk in kratkih hlač - začnemo po pustu delati na tem :)

    Vilinki, zadeva se nadaljuje v sredo zvečer ko ima RTV nekaj v planu. Ttrenutno vem samo to, da grem dvigovati telefone, kot še 31 drugih iz naše regije. Več ko zvem točno.

    Šjore ZLATE STE in vračam vsem objeme poljubčke in še kaj :)

    OdgovoriIzbriši
  7. Ob pogledu na tvoje dobrote se mi kar sline pocedijo.Prav žalostno je bilo gledati,kako se lomijo drevesa.Mislim,da smo si tukaj kar enotnega mnenja.Pridružujem se mnenju ostalih,ki so že komentirale.
    Lepo bodi :)
    Urška

    OdgovoriIzbriši
  8. Najprej lušti po vseh sladicah, potem pa boleča resnica, kaj je žled pustil za sabo :(
    Ljudje si niso nič sami krivi za poplave, vreme že nekaj časa umetno rangirajo in to še bil boli.
    (HAARP, chemtrails, ...)

    OdgovoriIzbriši
  9. Hvala, da si me spomnila na snežene kepe, tega nisem delala že dolga leta :)
    Ja, hude posledice je pustila za sabo ledena ujma, človek je proti naravi povsem nemočen. Po drugi strani je pa ravno človek tisti, ki je v veliki meri kriv za to dogajanje, je že Moi nad mano to omenila. A kaj, ko ponavadi nastradajo nedolžni :( Res boleča izkušnja :(

    OdgovoriIzbriši
  10. Nisem prepričana vendar se mi zdi, da danes bolj malo gospodinj dela snežene kepe, so pa neverjetnop dobre:) Hvala ti za te slikce in da si nas spomnila na to dobroto. Menim, da se jih bom v kratkem lotila:)
    Kar pa se tiče žalostnega pogleda na upostošene gogzdove smo te strahote deloma občutili tudi sredi Ljubljene.
    Ne moreš verjet vendar je res. Ne sicer v taki meri kot se to dogaja pri vas vendar je grajski hrib prazen brez drevja, podrta streha na drvarnicah...vendar to parlamentarce ne zanima saj se ne dogaj njim in "saj s ceste se ne vidi" komentar ob katerme sem okamenela! In tisti, ki pravijio zakaj prej nismo poskrbeli za varnost in PREDVIDELI take naravne katastrofe..menim, da bi ti ljudje morali malo obiskati Studenec!!!
    Joj vsa čustva so se mi pomešala in prevrela na plan :(
    Upam, da je tvoj metuljček že veselo na poti čudovit je. Rožico s petimi listi še nisem delala, sem pa to ki si jo videla naredila v 3D ob priliki ti jo pokažem ;)
    Lp Danica

    OdgovoriIzbriši
  11. Hvala, ker si me spomnila na snežne kepe. Ko sta bila otroka majhna, smo jih velikokrat pripravljali, sedaj pa že leta ne več. Pridna si bila med vikendom. Metuljček je čudovit, pogled na opustošeni gozd pa boleč. Ne oziraj se na pametnjakoviče iz forumov. Škoda vsake minute...

    OdgovoriIzbriši
  12. Ja, podobe v gozdu so zelo žalostne ... tudi pri nas!
    Drugače pa čudovito raznolika objava :-))

    OdgovoriIzbriši

Hvala za komentar in ker si si vzel-a čas za ogled mojega bloga :).