Životinsko carstvo

Drage moje šjore, en vroč pozdravček iz morja :)! Imam kronični lenoritis, tako da računalnik sameva in moje komentiranje na vaših blogih je bolj švoh - obljubim, da se poboljšam. Danes sem ugotovila, da smo že dodobra zakorakali v avgust, jaz pa vam nisem niti naredila luštov po morju, kaj šele pokazala kaj se dogaja na moji ustvarjalni mizi...

Za začetek malo morske idile...

Sedaj pa zares k živalcam. Naša Puma, saj se spomnite tistega črnega dodatka na tejle voščilnici, je pred dvema mesecema postala mami 6-im nagajivčkom. Ker so "bjštri" 100 na uro in pri miru samo tisto sekundo, ko dobijo jesti, je prava umetnost posneti dobro fotografijo. Ekola par utrinkov njihovega poziranja. 

Še zadnjič vseh 6, dve sta namreč že pri novi lastnici.

Pri mami se najboljše je :).

Čeprav znamo tudi sami...

Na copatih se super spi...

Tudi čevlji in cokli niso težava...

Moj predal s pripomočki tudi "nej švoh", če že ni drugega na razpolago... Vsaj šumi super :).

Tudi na "našem bušiju" se dobro"carta" ;)...

Za konec pa portreti...

Naj vas malo potolažim: morje je še vedno slano, sonce pripeka na polno in me z alergijo sili biti v senci (nekaj novega zame :( ), člani gibanja "greenpeace" me še niso pričeli vleči na obalo... v glavnem vse po starem tu na morju. Lep vikend in poiščite si senco ter hladno pivo!

pa pa
Ne-Ja

Po poteh generala Maistra

Danes malo drugačna objava. V soboto smo se odpravili na pohod po poteh generala Maistra v sosednjo vas. Tekači verjetno bolj poznate tek, ki se šteje za Notranjski pokal. 

Pot je krožna s startom pred gasilnim domom Unec, mimo Unške Kolišivke potem pa se razdeli na krajšo in daljšo različico. Letos smo bili prvič tudi v rovih ki so speljani pod terenom in so ostanki stare meje z Italijo. Od dobrih 3-h kilometrov, ki so obstali pred gradnjo primorske avtoceste, je sedaj prehoden samo še slab kilometer.

Vhod v rov, nekje sredi brega Kolišivke.

V rovih s pomočjo jamarjev.

Pogled iz "okna" rova nekje na sredini vzpetine.

Daljša pot gre mimoRavbarjevega stolpa pri Planinski jami, mimo Malnov (vodno zajetje, stara žaga) in izvira enega od izvirov/pritokov Unice - Malenščica do Planinskega gradu. Krajša verzija preseka ta ovinek, vendar se vmes lahko ljubitelji čemaža in gozdnih cvetlic do dobro "napasete".

Spominčice.

Lehe čemaža.

Lehe čemaža.

Pogled na Planinsko goro.

Planinska gora s Planinskim poljem in kupi drv, ki so še vedno posledica lanskega žledoloma.

Pri gradu Haasberg nas je čakalo okrepčilo in tokrat prvič tudi prestavitev Zeliščarstva Škratovka. Nudili so domače čaje, mazila, likerje... Več o njihovi ponudbi izveste na:

Zeliščarstvo Škratovka

Društvo Škratovka Haasberg

Planina 184

6232 PLANINA

GSM: 031 850 138

Žal še nimajo svoje spletne strani, si pa pri njih lahko ogledate tudi vrt z zelišči, raznorazne domače živali... vse v objemu grajskega parka Planinskega gradu.

Umetnost na poti :).

Med zidovi grajskega hleva.

Med zidovi grajske ga hleva.

Planinski grad oz .grad Haasberg.

Pot se je izpred gradu nadaljevala po stari grajski poti do hriba Stari grad. Najmlajšim je vmes malo tudi pomagala konjska vprega :)

Iz Starega gradu je potem čudovit razglede na naše domače kraje.

Dva naša mušketirja :).

Na vrhu hriba Stari grad na dejanskih ostankih starega gradu pa danes stoji oddajnik.

Od tu nas je pot vodila nazaj v dolino  in na zasluženo malico pred PGD Unec. Sonce nam je šlo tokrat na roko, čeprav je veter zopet kazal svoje kremplje. Pohod traja približno 2,5 ure v razdalji 8-10 kilometrov.

Ekola to je to za danes iz naših logov. Vabljeni, če se vam zalušta prijeten sprehod po urejenih gozdnih poteh :).

pa pa

Ne-Ja

P.S.: Glede na vaše komentarje še tale pripis: pot je tako urejena, da je mogoče iti tudi s kolesom, otroškim vozičkom in celo avtomobilom. V kolikor se vam zdi celotna trasa predolga, se zapeljete do Planinskega grada, ki je tik ob glavni cesti in se potem špancirate po ravnem del poti. Sedaj pa noben izgovor ne pride v poštev :P.

Kostanjev piknik

Čudovit vikend je bilo potrebno izkoristiti na polno - kako drugače kot v dobri družbi in jedači :). Saj ne, da se je samo "žuralo", ma to je bolj prijeten del.

Kostanjev srček :).

Sprva je bilo potrebno nabrati kostanj - VD tašči hvala za pomoč :)! Letos ga je presenetljivo veliko, vendar je žal tudi precej črviv :(.

Prvi letošnji poizkus peke kostanja je bil bolj "old school"...

Nato pa je ta vikend sledila modernejša, predvsem pa hitrejša verzija... Tisti, ki ga mora rezati pa žal še vedno ostaja revež.

Predprirpava na piknik je bilo tudi mukotrpno lupljenje za sladico - sem dobila žulje :(. Za cca 500g kostanja sem ga olupila skoraj 2 Kg - toliko je bilo slabega. Ma sladica je bila zmagovalna, kar je glavno :).

Seveda, ne smem pozabiti na recept za to "Pecivo z banano in kostanjem", sedaj, ko je še sezona. Recept je vzet iz ene izmed Raminih knjižic.

Biskvit:

• 6 jajc 
• 120 g sladkorja
• 120 g mletih orehov
• 120 g moke
• 1/2 pecilnega  praška

Krema:

• 500 g pretlačenega kostanjevega pireja
• 250 g margarine
• 150 g mletega sladkorja

Čokoladni preliv:

• 200g čokolade za kuhanje
• 120 g margarine
• 6 banan
• 200 ml sladke smetane za dekoracijo

Priprava:

Rumenjake in sladkor penasto zmešamo in jim dodamo sneg iz beljakov, ter na koncu orehe in moko s pecilnim praškom. Sestavine dobro premešamo in pečemo 15 min pri 180°C.

Krema: margarino in sladkor penasto zmešamo, nato dodamo kostanjev pire. Načeloma lahko v kremo vmešamo tudi stepeno smetano in bo le-te potem malo več.

Preliv: nad soparo stopimo čokolado z margarino

Ohlajen biskvit premažemo s polovico kostanjeve kreme in nanj položimo vzdolžno prerezane banane (jaz jih raje narežem na cca 0,5 cm kolute, ker se tako pecivo lepše reže). Preko njih polijemo čokoladni preliv in pustimo da se strdi (lahko damo tudi v hladilnik). Strjeno premažemo s preostalo kremo in po vrhu zgladimo s sladko stepeno smetano. Njami, njami - dober tek! :)

Za vse ljubitelje cvetja pa naša Datura, ki cveti kot za stavo - ma zunaj je jesen?!

Toliko od mene za tebe. Vikend je bil čudovit, današnji ponedeljek pa je prinesel dež in mraz - očitno prihaja zima :(.

Lepe sanje!
Ne-Ja

P.S.: Za vse ljubitelje kostanja, ki bi ga jedli tudi pozimi, pa najdete recept za vloženega v moji prvi objavi :).

Morski pozdravi #2

Lovim zadnje trenutke izziva #114 pri CRAFT-alnici na temo morja :). Tokrat ni razlog lenoba, ker se utapljam v pripravi ozimnice - mezga je skuhana iz 7,5 Kg paradižnika :), posledice žledoloma se še vedno odstranjuje v gozdu, čakajo me še tri poročne knjižice... V glavnem dolžna sem vam še potopis z dopusta, ki pa ga kronam s svečnikom iz kamenčkov in školjk :). Prvi del potopisa pa ste videli tukaj.

Iz desne.

Iz leve.

Zadnja stran.

Tole ni znanstvena fantastika, ma uporabljeno lepilo je čisto navaden gel glue od Scotch-a, ki ga uporabljam večinoma za vse. Sploh pa za čipko in quilling. Za doza slikica.

Idejo za svečnik pa je dala sošolka Laura, ko mi je pred parimi leti prinesla spominček iz Nadiže. Njen svečnik je iz "sladko-vodnih" kamenčkov, moj pa iz "morsko-vodnih" :). Hvala pa eni majceni šjori TEI, ki mi je na plaži pomagala nabirati kamenčke.

Levo moja "morska" varianta in desno Laurina "sladkovodna" :).

Izzivi:

Avenue 613 #85 - anything goes

TTCRD - anything goes

Alphabet challenge - N  for natural (stones, shells...)
Word art wednesday # 145 - anything goes

Morski utrinki iz solin:

Zadnje tri dni je bilo "pasje vroče" še mački, ki se je skrila na parkirišču:

"Strunjanska roža", kateri nihče ne ve pravega imena. Cveti kot hibiskus, listi kot Kanabis... 

Čez drevored borovcev proti domu...

Tole pa je en žalosten pogled s poti v naš gozdu, preden smo danes začeli z akcijo...

Uživajte maksimalno - se oproščam, ma sem se razpisala :).

pa pa